Obstajajo različni pogledi na stvarjenje. Eni vključujejo Boga, drugi ne. V tem času sta najbolj popularni dve teoriji: Darwinova teorija evolucije in teorija inteligentnega ali kreativnega dizajna. Darwinova teorija nam je poznana že iz šolskih klopi, kreativni dizajn pa predstavlja modernejšo te-orijo, ki govori o obstoju višje inteligence, ki ima izvorno vlogo pri nastanku življenja, oz. osnovnih gradnikov živih organizmov.

Znanstveniki so med preučevanjem molekul prišli do odkritja tako imenovanega bakterijskega flugelnega strojčka. To je miniaturni stroj,  katerega konstrukcija je v osnovi podobna  gradnji hiše, ki poteka po točno določenem načrtu in zahteva eksa-ktnost. Sestavljanje flugelnega motorja mora potekati v točno določenih pogojih in na točno določen način, kar vodi do specifične kompleksnosti, ki pa po mnenju enega izmed vodilnih zagovornikov teorije inteligentnega dizajna profesorja biokemije dr. Michaela J. Beha (avtorja knjige Darwin Black Box) ni zmožna reduciranosti. V knjigi  jasno dvomi o zmožnosti funkcioniranja Darwinove teorije naravne selekcije in navaja, da integrirana kompleksnost nakazuje na inteligenten dizajn, ter se sprašuje, kako bi lahko naravna selekcija proizvedla takšen miniaturni stroj, ki v svoji kompleksnosti ne more delovati niti brez enega manjkajočega dela.

Kot pri avtomobilu; domorodec bi ob prvem stiku z avtomobilom znal pomisliti, da to vozilo poganja veter ali skrita antilopa. Vendar bi hitro po odprtju pokrova motorja ugotovil, da se tam nahaja nekakšen zahteven stroj, ki nakazuje na uporabo inteligence, in  da vse funkcionira po neki logiki, ter da ima vsak delček stroja točno določeno mesto. Znanstveniki in molekularni biologi, ki zagovarjajo kreativni dizajn  so enotni v razmišljanju, da je takšen kompleksen strojček (flugelna  bakterija) lahko samo proizvod neke višje inteligence oz. podanih ali zapisanih informacij, ki natančno določajo delovanje.

V prejšnjem stoletju je bilo v znanstvenih krogih govora o materiji in energiji. V tem stoletju pa je pridana še informacija. V času ko S.E.T.I. (Inštitut za znanstveno raziskovanje vesolja) išče informacije o izvenzemeljski inteligenci v prostranem vesolju je na drugi strani pred našim nosom enkraten univerzum informacij skrit v celici oz. DNA-ju. Sama kompleksnost DNA-ja in še posebej njen izvor, pa ostaja ena največjih skrivnosti in izzivov moderne znanosti.

Zanimivo je, da inteligentnih info-rmacij zapisanih pred tisočletji, kot so hieroglifi, mogočni Stonehenge itd.,  ne pripisujemo delu časa, vendar z isto metodo mnogi želijo odstraniti inteligenco iz makrobiologije. Prav tako lahko uporabimo analogijo povezave  med računalniškim zapisom in informacijami. V vsej enormnosti programerske kode je rezultat funkcionalni skupek, ki predstavlja delujoče oz. prepoznavno inteligentno programsko orodje. Se pravi, da ves navidezen kaos milijonskih vrstic programske kode vseeno predstavlja  delujoči program oz. programsko orodje. Lahko bi rekli organi-ziran kaos.

V kolikor bi bilo vse posledica kaotičnega delovanja, potem opazovanje sveta skozi trezno  razmišljanje ne pusti ravno dosti prostora za pričakovanje česarkoli racionalnega. Če pa lahko kompleksnost narave in vesolja za trenutek vidimo skozi oči inteligence, potem iskreno začnemo ceniti vso njeno enkratnost, raznolikost in lepoto. Kot v izdelku umetnika. Vemo, da za sliko stoji oseba – inteligenca, ne moremo izničiti ali zanikati tega. Potem vse, kar nas obkroža, naenkrat iz kaotičnega turbulentnega vrveža nerazumljivosti pridobi smiselnost delovanja in name-mbne medsebojne interakcije.

Zagovorniki kreativnega dizajna navajajo, da sam izvor ali pa vsaj teoretično razmišljanje o izvoru informacij, ki spremljajo nastanek in delovanje teh mikroskopskih strojčkov, vodi do metafizičnega odgovora, ki ga podajajo omenjeni znanstveniki: “Naj bo! Če sledimo dizajnu, ta sam pripelje do inteligence oz. kreatorja, Boga.”

Zveni preprosto v svoji ko-mpleksnosti, mar ne?!

Madan Mohan das