Četrtek, 3. apr '08

VIRTUOZI V AKCIJI

Tokrat sem bil letos prvič v harinamu v Celju, mestu kjer se dogaja
kar precej Krišne zavestnih stvari. Še posebej javni programi so v
Celju zelo lepo organizirani in dobro obiskani.

Preden sem začel peti, se je ustavila neka gospa, ki je kazala
zanimanje za zavest Krišne, iz njenih izjav pa se je dalo razbrati, da
stvari kar pozna. Povedala mi je, da je Sabinina mama. Sprva nisem
vedel, za katero Sabino gre, a ko mi je povedala, da živi njena hči
skupaj z Jožetom, ki je nekdaj vodil tempeljsko trgovino, se mi je
posvetilo. Pred odhodom sem sogovornici podaril izvod revije Hare
Krišna, ki ga je bila zelo vesela.

Po nekaj minutah igranja se je ustavila še neka gospa. Najprej je
mislila, da sem budist … No, ko sem ji razložil, da sem Hare Krišna
menih, se je spomnila, da ima doma Šrila Prabhupadovo knjigo. Dodala
pa je, da je knjiga zanjo zelo težka in da bi potrebovala stik z
nekom, ki bi ji lahko duhovne teme pojasnil v skladu z njeno
sposobnostjo razumevanja. Predlagal sem ji, naj se oglasi v prostorih
nama-hatte Celje, kjer bo dobila želene odgovore, in ji dal letak z
naslovom.

Nedolgo zatem se je ustavil Čandrapati prabhu … Vsaj mislim, da se še
zmeraj tako imenuje, tudi po zapustitvi ISKCON-a … V košarico je vrgel
kovanec in povedal, da so pred dvema dnevoma imeli harinam po Celju.

Drugo polovico harinama sem pel in igral v družbi Kavi Karnapure
Prabhuja, gonilne sile aktivnosti v Celju. Sprva se nisva mogla
odločiti, kateri inštrument naj igra: karatale ali mridango. Pa se je
na koncu odločil za mridango in dodal: »Bom igral mridango, čeprav
nisem virtuoz za nobenega od teh inštrumentov.« »Če nisi virtuoz,
potem si ravno pravšnji za igranje z mano,« sem dejal. Z združenimi
močmi sva poskušala dati sveto ime mimoidočim.

Hare Krišna!

Gargamuni das