Hare Krišna info

Četrtek, 5. apr '07

 
»RAZGRAJAČ«
 
Ko sem se zjutraj odpravljal na Koroško, sem moral najprej z avtomobilskih stekel odstraniti led. A sonce se je že kazalo na modrem nebu, tako da se je obetal topel dan.
 
V Slovenj Gradcu sem najprej srečal znance, ki so že bili zbrani pod drevesom v bližini mesta, kjer navadno igramo. Bili so me zelo veseli in mi takoj segli v roko.
Nedaleč proč pa sem opazil moškega srednjih let, ki se je drl in vznemirjal ljudi. Bil je pijan kot… Nemoteno sem pripravil vse potrebno za igranje ter začel peti in igrati. »Razgrajač« je prišel bližje in sedel čisto zraven mene. Nato je prišel bhakta Andrej s kitaro. Skupaj sva nadaljevala s petjem Hare Krišna. »Razgrajač« se je čez čas vstal in ob odhodu z dvignjenim palcem desne roke izražal svoje odobravanje petja in igranja. Šel je malo »srkniti«, potem pa se je vrnil in znova sedel ob Šrila Prabhupadine knjige. Vse skupaj je z nama prebil štirideset minut, a je po zadnjih požirkih spremenil razpoloženje in se začel dreti. Tudi o naju. Takrat pa mu je pristopil eden izmed naših prijateljev »izpod drevesa«. Sem se kar ustrašil, da ga bo »zbunkal«. »Razgrajač« je spoznal resnost situacije in odšel.
S svojimi aktivnostmi vznemirjanja je nadaljeval pred sto petdeset metrov oddaljeno cerkvijo. Z Andrejem sva ves čas nemoteno pela in igrala. Čez nekaj minut pa se je pred cerkvijo pojavil policijski avto in »razgrajač« je bil, predvidevam, odpeljan na treznjenje.
 
Kakorkoli že … Bil je zelo lep dan. Razredi otrok so se kar vrstili pred nama. Ena učiteljica je ustavila svoj razred in prosila, da zaigramo eno zanje.
Bhakta Andrej je krasno igral in pel. Sem moral kar paziti, da sem se spominjal, zakaj sem na cesti – ne zaradi lastnega uživanja, ampak zaradi slavljenja Krišne in dajanja svetega imena drugim.
 
Bhakto Andreja so čakale obveznosti, zato je odšel malo pred koncem, sam pa sem nadaljeval. Razlika v petju in igranju je bila očitna…
 
Ko sem želel oditi, pa so znanci pod drevesom prosili še za en »komad«. Za »bis«. Rekli so, da se je ob tem petju še njihov razigrani pes umiril. »Ja, tudi on je duša.« sem odvrnil in z veseljem zapel še eno Hare Krišna maha-mantro.
 
Hare Krišna!
 
Gargamuni das